Postanite darovalec
Četrtek, 14. december 2006
Opredelitev za darovanje po smrti je možno izraziti in vpisati od 29. marca 2004 dalje tudi v naši organizaciji.
Darovanje organov je najveličastnejša oblika pomoči sočloveku in zato tudi najvišja človeška etična vrednota. Darovalec se opredeli za darovanje zaradi želje po pomoči vsakomur. S tem lahko sočloveku pomaga v najbolj občutljivem trenutku njegovega življenja: takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti zdravljenja, bolnikovo zdravstveno stanje pa je tako ogroženo, da ga kljub zdravljenju z zdravili najverjetneje čaka smrt. Z darovanjem organov po svoji smrti lahko rešimo zdravje in s tem življenje več ljudem naenkrat. Pričakujemo pa lahko, da bo neznani darovalec rešil življenje nam, če bi zboleli tako zelo, da nam ne bi več pomagala nobena druga oblika zdravljenja.
Darovalec je lahko vsak zdrav človek
Darovalec je lahko vsakdo, pomembno je le, da je zdrav in ni nosilec infekcijskih, posebej virusnih bolezni (na primer virusa HIV, hepatitisa B in C) oziroma da nima malignega obolenja, ki bi se lahko razširilo na prejemnika. Za darovanje organov po svoji smrti se lahko odloči tudi mladoletna oseba, vendar šele po dopolnjenem 15. letu starosti. Če se človek za časa svojega življenja ni opredelil za darovanje svojih organov po smrti, se njegove organe lahko odvzame, če temu ne nasprotujejo njegovi najbližji.
Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa zdravniki odvzamejo šele takrat, ko je po vseh predpisih ugotovljena smrt. Sodobna medicina je možgansko smrt, t.j. dokončno odpoved delovanja celotnih možganov, sprejela kot smrt posameznika. Takšno odločitev so sprejele tudi vse velike veroizpovedi sodobnega sveta. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvavljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za odvzem organov. Prav zato je tako pomembno, da se človek za darovanje svojih organov opredeli že za časa svojega življenja, saj je na ta način prihranjen dragoceni čas, ki bo drugemu človeku poklonil življenje.
Darovalec ledvico, ki je parni organ, lahko daruje tudi za časa svojega življenja, vendar le ljudem, s katerimi je genetsko, sorodstveno ali emocionalno povezan. Da bi pri tem preprečili morebitne zlorabe v smislu komercializacije ali drugih prepovedanih poti, mora vsak primer tovrstnega darovanja obravnavati Etična komisija za presaditve.
Kako postati darovalec organov?
Vsakdo, ki želi postati darovalec, lahko svojo odločitev izrazi pri pooblaščeni osebi na sedežu organizacije. Tam izpolni poseben obrazec, pristopno izjavo, pooblaščena oseba preveri identiteto darovalca in jo s podpisom potrdi. s seboj ne pozabite prinesti kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ). Izjavo se pošlje v priporočeni pošiljki na Slovenija-transplant, kjer jo vnesejo v elektronsko evidenco darovalcev.
Darovalec ima vso moralno pravico, da svojo prvotno odločitev o posmrtnem darovanju organov tudi prekliče.
Po novem bo volja posameznika, da po svoji smrti daruje svoje organe za potrebe transplantacije, zapisana tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja. Opredelitev posameznika se bo na kartico zapisala pri naslednjem potrjevanju kartice na samopostrežnem terminalu, na osnovi podatka iz elektronske evidence darovalcev.
Podatki o opredeljenosti za darovanje, ki bodo shranjeni na kartici zdravstvenega zavarovanja, bodo dostopni izključno zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za področje darovanja po smrti. Zapis na kartici zdravstvenega zavarovanja bo lahko odčital po smrti posameznika s posebnim računalniškim programom le z uporabo za to določene profesionalne kartice. Vsak državljan lahko preveri svoje podatke osebno na Slovenija-transplantu.
Darovanje organov je popolnoma anonimno, zato prejemnik v nobenem primeru ne more dobiti osebnih podatkov o svojem darovalcu, prav tako tudi darovalčeva družina ne more izvedeti osebnih podatkov prejemnika oziroma prejemnikov. Izvejo lahko le to, ali je bil organ presajen.
Nadzor nad odvzetimi in presajenimi organi je v Sloveniji zelo temeljit. Evidenco odvzetih organov vodita hkrati Slovenija-transplant in Eurotransplant (ET). Prav tako dokumentiramo vsak organ, ki je bil presajen v Sloveniji, ter vsak organ, ki ga je Slovenija-transplant posredoval ET ali pa od tam pridobil. V Sloveniji lahko odvzeme organov opravljajo izključno v javnih zavodih, ki so kadrovsko in prostorsko ustrezno opremljeni ter strokovno usposobljeni. Pri nas so to poleg Kliničnega centra Ljubljana še bolnišnice v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Ptuju, Slovenj Gradcu, Izoli, Jesenicah, Novi Gorici in Novem mestu. Presaditve organov se opravljajo v transplantacijskem centru v Kliničnem centru, prav tako tudi presaditve kostnega mozga, nekatera tkiva (roženice, kožo in kosti) pa presajajo tudi drugi javni zdravstveni zavodi.