OZRK Cerknica na prvem, tradicionalnem izletu v domovino Rdečega križa

V soboto, 25. oktobra 2008 se je skupina krvodajalcev in članov Območnega združenja Rdečega križa Cerknica - Loška dolina - Bloke raziskovala skrivnosti in lepote Bele krajine. Vodstvo velike humanitarne organizacije si prizadeva, da bi izlet v ta predel države, sicer kraj domovanja RK, kjer so pred 64 leti postavili temelje delovanja organizacije, v prihodnje postal tradicionalen.

Območno združenje RK Cerknica je svojim krvodajalcem in aktivnim članom sofinanciralo izlet in, kot je povedala sekretarka OZRK Cerknica, Nina Jerič, s tem poskrbelo za "del motivacije za krvodajalke in krvodajalce ter priložnost za razvijanje medosebnih odnosov, za osebni in tesnejši stik med krvodajalci in prostovoljci".

V programsko pestro zasnovanem enodnevnem druženju se je izletniška skupina seznanila z zgodovino poseljevanja in dogajanja na belokranjskih tleh od prazgodovine do danes ter si v Belokranjskem muzeju ogledala stalno zbirko izkopanin, slikovnih in dokumentarnih gradiv ter uporabnih ali zgolj okrasnih predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki. Sprostila se je v občudovanju neokrnjene narave in si ogledala največji belokranjski obrh, izvir reke Krupe, ki izvira izpod 20 metrov visoke skalne stene, značilna za območja porasla z belo brezo in podrastjo orlove praproti oz. steljnikov, kakor jih imenujejo Belokranjci ter se sprehodila po nekdaj prečudovitem, danes pa žal posekanem parku gradu Gradac.

Na degustaciji vin enega izmed mnogih belokranjskih vinarjev so se ob tradicionalni belokranjski pogači in siru prepričali, da so prišli v deželo dobre kapljice.

Da pa je Bela krajina dežela, iz katere najbolj sevata dobrota in radodarnost prijaznih ljudi, so dokazale pridne roke gostoljubnih članic, prostovoljk Območnega združenja RK Metlika, ki skrbijo za Muzej Rdečega križa Slovenije v Gradacu. Presenečenim udeležencem izleta so se upravičeno zasvetile oči, ko so se pred njimi pojavile prijazne domačinke, ki so vestno prinašale belokranjske dobrote - pogače, peciva, pijačo.

Udeleženci izleta so tako dobili še en dokaz, zakaj se je RKS rodil ravno tu, saj belokranjska radodarnost in humanitarnost organizacije močno sovpadata. Seveda nikakor ni zanemarljiv tudi podatek, da ima OZRK Metlika, ki se ponaša z 8.032 prebivalci z okolico, pod svojim okriljem kar 1.020 članov.

Presenečenim nad gostijo, ki so jo prostovoljno pripravili v Muzeju RKS, pa gospa Ana Malnarič (ali Anika, kakor jo za voljo njene dobrosrčnosti kličejo domačini) iskreno pove: "Veš, tako pripravimo za vsakega, ki pride sem. Mi smo veseli vsakega obiskovalca muzeja in ga z veseljem tako pogostimo." Tudi sekretarka OZRK Metlika, Zalka Klemenčič potrdi navdušenje nad čedalje večjim številom obiskovalcev in nekoliko žalostno doda: "Kljub temu da z veseljem skrbimo za muzej, pa je vseeno finančno breme izjemno težko. Želimo si, da bi lahko pridobili več sredstev za vzdrževanje, čiščenje in urejanje prostora. Pridobili smo vsa soglasja, da lahko muzejsko dejavnost razširimo še v ostale prostore stavbe in želimo si, da bi lahko spominsko zbirko organizacije še povečali in sproti dopolnjevali ter dobili kustosa, s pomočjo katerega bi bilo vodenje po muzeju še bolj strokovno. V OZRK Metlika si tako prizadevamo, da bi bilo obiskov Muzeja še več in da bi jim lahko s ponosom pokazali še večji del zgodovine organizacije. Konec koncev se je tukaj rodili Rdeči križ Slovenije in tukaj so postavili temelje delovanja organizacije na slovenskih tleh."
Sekretarka OZRK Cerknica, Nina Jerič se pridružuje misli: "Skupaj dajemo pobudo RKS, da nameni večjo pozornost in tudi nekaj sredstev posodobitve Muzeju RK, saj so tukaj začetki in zgodovina RK na Slovenskem. Naj bo to naš PONOS in cilj, da se z njimi - temelji nastanka RKS, spozna sleherni Slovenec."

Skupina krvodajalcev in članov OZRK Cerknica - Loška dolina - Bloke je prva, ki se je podala na izlet v domovino te humanitarne organizacije na slovenskih tleh. Generalni sekretar RKS, Janez Pezelj podpira prizadevanja za razvoj muzeja RKS: "Radi bi spodbudili še ostala območna združenja, da bi tovrstni izleti v Belo krajino postali tradicionalni in da bi se jih udeleževalo čedalje večje število aktivistov RK ter tudi ostalih."

Vtisi udeležencev izleta so se združili v srečno in nasmejano zaokroženo celoto.

Enainsedemdesetletna Magdalena Banfi, ki je prvič darovala kri pred 50-imi leti, navdušena nad zanimivim izletom in obiskom Muzeja RKS pove, da je bila v Beli krajini že večkrat, vendar si je tokrat muzej ogledala prvič. Marija Sečnik, ki je članica RK 20 let, bila pa je tudi krvodajalka, zaključi: "V teh krajih sem prvič. Izlet je bil enkraten". Dolgoletni članici RK in nekdanji krvodajalki Zmaga Raljevič in Anđelka Vitić, ki sta tokrat prvič obiskali Belo krajino zatrdita: "Zelo sva zadovoljni z organizacijo izleta in z gostitelji, pa tudi z večerjo in veselim razpoloženjem in muzikanti". Tudi zakonca Vedrana in Gregor Pokleka, ki izlet opišeta kot lep in zanimiv, nista spregledala gostoljubnosti: "Pohvala domačinom, ki so se izkazali kot krasni gostitelji". Predsednica OZRK in članica GO RKS, Judita Unetič pove: "Družba krvodajalcev in aktivistov RK je tako polna življenja in prijetnega aktivnega vzdušja, da je lepo biti njen sestavni del." Vida in Frenk, ki sta se izleta z Rdečim križem udeležila prvič, sta bila prijetno presenečena nad organizacijo in prijaznostjo Belokranjcev in dodata: "Če bo možno, bova šla še kdaj."

Eden od zelo zaslužnih za izpeljavo izleta, Franc Ješelnik, ki je krvodajalec že od malih nog, član RKS pa zadnjih 15 let, iz izleta izpostavi zanimivo srečanje s Tonijem Gašperičem, ki ga je prej poznal le iz Veselega tobogana, tokrat pa ga je videl na krajšem obisku, ravno v času izleta organizirane prireditve V čast mlademu vinu pred Vinsko kletjo Metlika. Svoje krvodajalske začetke strni takole: "Ko smo postali polnoletni in je bilo vprašanje krvodajalstvo, smo se z veseljem odločali za darovanje krvi, le da smo bili lahko v gimnaziji dve uri prosti. V vojski smo dobili še boljšo motivacijo - nagradni prosti dan."
Kot motivacija, nagrada in spodbuda za naprej je bil tudi organiziran izlet. Predsednica OZRK Cerknica, Judita Unetič o Muzeju svoje matične organizacije pove, da ga je v preteklosti že obiskala in da je v njem viden napredek, predvsem pa trud, saj so se gostitelji res izjemno potrudili, izlet pa opiše kot "raznolik, z ravno pravšnjo mero gibanja in sedenja, kulture, zgodovine, narave in zabave. Skratka izlet, ki bi ga priporočila vsakomur."

Napisala: Jožica Zajc